16
уредувања
Промени
нема опис на уредувањето
[[Категорија:Светци]]
SVETA Lidija Makedonka - 27 MART
Vo trieset i prvata godina pred Hrista, gradot Filipi postanal rimska kolonija, od strana na imperatorot Avgust Oktavij, koj kon imeto na gradot dodal deka e negova kolonija. Za da go zasili rimskoto vlijanie vo Makedonija, toj tamu preselil mnogu zna~ajni gra|ani od Italija, i vo Filipi postavil rimski garnizon i na `itelite im gi dal site prava na Rimjani. Prvata hristijanska crkva, koga hristijanstvoto se prenesuvalo od Azija vo Evropa, bila formirana vo filipi. toa se slu~uvalo vo pedeset i prvata ili pedeset i vtorata godina na po~etokot na vtoroto misionersko patuvawe na svetiot apostol Pavle (51-54 godina), koe {to e opi{ano vo delata na svetite apostoli.
Vo Svetoto Pismo se govori deka sveti Pavle vo Troada imal videnije na eden ~ovek makedonec koj go molel i mu velel: Premini vo Makedonija i pomogni ni!
Evangelistot Luka vo Delata zapi{al deka razbrale deka stanuva zbor za Bo`ja promisla tamu da se propoveda Evangelieto. Crkvata vo filipi bila prvata Evropska crkva {to ja osnoval apostol Pavle. Svetiot apsotol }e re~e: Makedonskite hristijani, dobrovolno, so qubov i dare`livo milosrdie, materijalno go pomognaa deloto na sveti apostol Pavle.
Lidija e kamen temelnik na Crkvata vo filipi. Taa e prva li~nost koga {to bila krstena od strana na apostol Pavle na evropsko tlo i zatoa se proslavuva kako prva hristijanka - Evropjanka. Bila bogata i pobo`na `ena, oma`ena vo gradot filipi, a poteknuvala od maloaziska provincija Lidija, od gradot Tijatir koj bil makedonska kolonija vo makedonskata kolonija vo provincijata Lidija. Lidija prodava~ka na porfir - skerlet, skapoceni crveni tkaenini koi se izrabotuvale vo Azija, a evropjanite gi koristele za svoite bogoati obleki. Gradot Tijatir bil pro~uen po bojaisuvaweto na tkaeninite so prirodni crveni boi na porfirot. Lidija trguvala so porfirot koj {to bil upotrebuvan za blagorodni~ki obleki, bidej}i vo Filipi bile voeni veterani, i gradot bil bogat. Nejziniot soprug ne se spomnuva pa se smeta deka e vdovica. Se misli deka bila prozelitka, no go po~ituvala Boga, pa go napu{ta mnogubo{tvoto i se krsti taa i nejzinite doma{ni.
Evangelieto koga stignalo vo Evropa ne go presretnale ma`ite, tuku `enite, bidej}i tie prvi se pojavile pred apostolite. Sveti apostol Pavle aktivno gi vklu~uva i `enite vo misionerstvoto i vo evangelizacijata vo rano-hristijanskata crkva. Toj gi pofaluva i gi potkrepuval nadarenite hristoljubivi `eni, me|u koi : Priskila od Korint, Marijam vo Rim, Fiva vo Kenhreja, majkata na Ruf i drugi.
Po kr{tevaweto taa pobarala od apostolite da ja priznaat za verna vo Gospoda, {to toa i go storile, znaejki ja nejzinata vera, skromnost i blago~estivost. Taa ne naglasila nitu deka e bogata, nitu deka znaela pove}e jazici, nitu deka {etala vo svetot, tuku barala samo da bide priznaena za verna vo Gospoda. Lidija bila mo{ne nastoj~iva vo gostoprimstvoto apostolite da `iveat vo nejziniot dom, pa sveti apostol Luka }e re~e deka taa gi prinudi, i tie toa na krajot go prifa}aat, so {to se potvrduva deka taa e dostojna tie da bidat vo nejziniot dom. Po zaminuvaweto na apostol Pavle so pridru`nicite, se pretpostavuva deka apostol Luka, `iveel vo ku}ata na Lidija. Ku}ata stanala prviot hristijanski hram vo Evropa, po primerot od ku}ata na Marija, majkata na evangelistot Marko vo Erusalim. Lidija e prvata hristijanska `ena lider vo prvata hristijanska crkva vo Evropa - crkvata vo Filipi - Makedonija. Apostol Pavle edinstveno od ovaa crkva primil darovi za svoeto misionersko deluvawe, bidej}i znael deka tie bile dadeni od srca polni so qubov. Ovaa crkva stanuva primer za formirawe na drugi crkvi vo Makedonija i vo Elada. Se smeta deka Lidija e osnovopolo`nik i crkvata vo Tijatir koja e edna od sedumte crkvi vo Azija, za koi {to zboruva sveti Jovan vo Otkrovenieto. Po izleguvaweto od zatvoto vo filipi, sveti apostol Pavle so sorabotnicite povtorno odi vo domot na Lidija, kade ja organizira crkvata vo filipi, ostavaj}i go Luka kako rakovodite. [est godini podocna Luka bil pvtorno zaedno so Pavle, koga se ~ekaat vo Troada. Edinaeset godini pozaminuvaweto od filipi, pred krajot na prvoto zato~eni{tvo vo rim (63-64 godina) apostol Pavle pi{uva poslanie do Filipjanite, so mnogu qubov i li~ni spomeni : Bog mi e svedok kolku mnogu ve sakam site vas so qubovta na Isusa Hrista. i taka, bra}a moi vozqubeni i mnogu po`elani, radost moja i venec, stoite tvrdo vo Gospoda, vozqubeni!
